(De)trening


Tako kot primerno načrtovana vadba vpliva na izboljšanje športnikove zmogljivosti, neaktivnost povzroči njen upad.

V načrtovanju treninga tovrsten pojav do določene mere predvidimo – v prehodnem obdobju je treninga manj in je manj intenziven. Namen tega je, da se športnik  v tem času psihofizično odpočije od naporov, ki jih je občutil med treningi in tekmovanji. Nikakor pa si v tem obdobju ne smemo privoščiti popolne neaktivnosti, sicer bomo dokazano izgubili skoraj vse, s treningom pridobljene fiziološke prilagoditve. V tem članku bom skušal na kratko opisati, kaj se v obdobju neaktivnosti v telesu zgodi z vidika vzdržljivosti.

Vsak dan neaktivnosti zmanjša aerobno zmogljivost za 1%!

 

V študiji (Saltin idr., 1968), kjer so preiskovali športnike vključene v reden proces vdržljivostne vadbe, je neaktivnost v povprečju prinesla upad zmogljivosti za 1% /dan. Največja poraba kisika – VO2max, ki je zelo pomembna fiziološka sposobnost vdržljivostnih športnikov, torej z vsakim dnem neaktivnosti upada. V dveh tednih neaktivnosti lahko izgubimo trud celotne sezone. Kot so ugotovili v omenjeni študiji, je nižji VO2max posledica manjšega utripnega volumna srca.

Coyle in sodelavci (1984) so v podobni študiji ugotovili, da k poslabšanju zmogljivosti športnikov med dolgotrajnim mirovanjem prispeva tudi sprememba bio-kemičnih lastnosti mišic. Encimi, ki so poglavitni za proizvodnjo energije v mitohondrijih (citratna sintataza, sukscinska dehidrogenaza), v času mirovanja bistveno upadejo. Z anatomsko-funkcionalnega vidika se v neaktivnih mišicah tudi zmanjša gostota kapilar (Saltin idr., 1968).Aerobna zmogljivost športnika se posledično zmanjša.

Use it or lose it!”

Zgolj posedanje in po možnosti nepravilna prehrana, zagotovo nista primerna športnikom v prehodnem obdobju. Vsaj tistim, ki želijo v prihodnji sezoni poseči višje in izboljšati pripravljenost. Kaj torej storiti? Prehodno obdobje lahko vzamemo kot priložnost; za druge športe in aktivnosti, ki med “sezono” niso prišli tolikokrat na vrsto. Vsekakor pa je koristno, da vsaj 1x tedensko vadimo intenzivneje-na ta način lažje ohranjamo nivo pripravljenosti do začetka novega pripravljalnega obdobja.

wpid-picsart_13573372275051

Viri:

  • Saltin B, et al. (1968). Response to exercise after bed rest and after training. Circulation 38(suppl 7):1–78.
  • E. F. Coyle, W. H. Martin, D. R. Sinacore, M. J. Joyner, J. M. Hagberg, J. O. Holloszy (1984). Time course of loss of adaptations after stopping prolonged intense endurance training. 

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

eleven − 11 =