Pogosto vprašanje, na katerega odgovarjam športnikom, je povezano s frekvenco srca (FS) med intervalnim treningom visoke intenzivnosti. O tej vrsti vzdržljivostnega treninga sem že pisal v enem izmed prejšnjih člankov, načeloma pa gre za zelo učinkovito metodo, ki prinaša velik napredek tako rekreativcem kot vrhunskim športnikom.
V osnovi gre za intervale kratkega trajanja (20-60s) s kratkimi odmori (10-60s). Intenzivnost je visoka in presega tisto pri največji porabi kisika. Kdor uporablja merilec FS, bo proti koncu serije intervalov dosegal vrednosti blizu maksimalnim. Tisti z merilcem moči, bodo intervale izvajali pri moči, ki je bistveno višja od moči na pragu in tudi presega maksimalno 5 minutno moč iz testiranj.
Pogosto se zgodi, da kolesar “ne more dvigniti pulza” pri tovrstnem treningu. Kljub temu, da se močno trudi in je občutek napora izjemno visok. Razlogov za takšne primere je lahko zalo veliko, navedel pa bom nekaj najbolj tipičnih:
-pomanjkanje svežine; kolesar je fizično utrujen, lahko tudi lažja ali težja oblika pretreniranosti, neustrezna ura treninga v dnevu
-zmanjšan nivo motivacije; povezano s prejšnjo točko, drugimi stresnimi obremenitvami v vsakdanjiku
-neustrezna prehrana; načeloma je visoko intenzivnost in odziv FS težko dosegati v stanju delne izčrpanosti glikogena. Prehrana z nizkim vnosom ogljikovih hidratov bo takorekoč onemogočila izvedbo tovrstnega treninga
-neustrezen teren/kadenca; višja kadenca omogoča višjo obremenitev srčno-žilnega sistema ter manjšo periferno utrujenost. Ponovitve v prestrm klanec so pogost vzrok za ponesrečen trening.
-trening na trenažeru; nekateri kolesarji se za visoko intenzivnost težko motivirajo med štirimi stenami-četudi so izpoljnjeni vsi ostali pogoji
-prilagoditve na vadbo; možno je, da se je skozi čas kolesar že prilagodil (adaptiral) na vadbo, posledica tega pa je bistveno znižanje maksimalne frekvence srca
Kot vidimo, je lahko razlogov za “ponesrečen” trening več. Prav tako ni nujno, da nam FS (pulz) med treningom pove celotno zgodbo o dogajanju v telesu. Za bolj jasno sliko moramo spremljati in med seboj primerjati vrednosti moči, kadence, zunanjih vplivov in športnikovega subjektivnega občutka napora. Tedaj bomo lažje ocenili, ali je obremenitev treninga ustrezna.
Vse našteto le potrjuje rek, da je športno treniranje kombinacija znanosti in umetnosti. Človeško telo ni stroj, ki bi ga lahko opisali z eno ali dvema številkama.
Pa uspešen trening želim!
