Na kolesu me je strah za življenje!


Ta članek boste brali: 2 minut

Tako sem odgovoril novinarki portala Siol.net na vprašanje, kako se kot kolesar in trener kolesarstva počutim med vožnjo po naših cestah. Razlog za njen jutranji intervju je bil žalosten dogodek izpred dni. Profesionalni šofer je med vožnjo tovornjaka posnel fotografijo dveh parakolesarjev (kolesarjev invalidov) na treningu , tik preden ju je prehitel. Potem je slednjo (verjetno tudi med vožnjo…) objavil na Facebook s pripisom, da bo “delomrzneža naslednjič zagotovo povozil”. Njegova “vzgojna poteza” je v medijih in na socialnih omrežjih sprožila pravo verižno reakcijo.

https://siol.net/novice/slovenija/voznik-tovornjaka-o-parakolesarjih-naslednjic-jih-povozim-video-498729

Dogodek je močno izpostavil problem varnosti kolesarjev v cestnem prometu. Kljub temu, da so mediji iz objave tovornjakarja naredili senzacijo, to ni dovolj. Kljub temu, da trenutno poteka nacionalna preventivna akcija Varnost kolesarjev, to ni dovolj. Kljub temu, da bodo ročni kolesarji s srcem, entuziazmom in odločnostjo, prihajajoči vikend izpeljali preventivni projekt Dobrodelna slovenska transverzala ročnih kolesarjev, to ni dovolj.

Zavod Vozim in ročni kolesarji bodo prekolesarili Slovenijo, ob tem opozarjali na varnost ter zbirali sredstva za nakup ročnega kolesa za perspektivnega športnika invalida Grego Habeta.

Na vprašanje, kako izboljšati trenutno stanje, sem za Siol.net odgovoril zelo na kratko: spremeniti moramo zakon o cestnem prometu in preventivne akcije morajo potekati ves čas, ne le teden dni v letu! “Moramo” je težka beseda, vendar človeško življenje ima še večjo težo.

Ali je stanje sploh lahko boljše? Kot primer navajam kolesarjenje v Španiji, na Kanarskih otokih ali Mallorci. Tam je zelo malo kolesarskih stez, na tisoče kolesarjev se vozi po cesti in tudi motornega prometa je veliko. A nikoli še nisem doživel nevarnega prehitevanja, žuganja s prsti ali pestmi. Zagotovo je to kulturo pomagal vzpostaviti tudi njihov cestni zakon.

Razmislimo o tem, ko naslednjič kolesarja prehitimo s premajhno varnostno razdaljo, na nepregledni cesti, v škarje… In razmislimo o tem tudi kolesarji, ki zapeljemo čez rdečo luč, po napačni strani ceste, s telefonom v roki… Spremembe se začnejo z zavedanjem, spremembe se najprej začnejo pri nas samih.

Srečno vsem na cesti!