Različne športne aplikacije imajo nedvomno pozitiven učinek na rekreativne kolesarje. Omogočajo nam, da beležimo svojo vadbo, nadzorujemo intenzivnost treninga, uporabljamo navigacijo. Posledično se s treningom kolesarstva ukvarjamo še več in smo bolj zdravi. Manj pozornosti posvečamo negativnim učinkom takšnih aplikacij. Po izsledkih zadnje študije ima veliko ljudi resen STRAVA problem. Kakšni so znaki tega stanja, jih imate morda tudi vi?
STRAVA in podobne aplikacije kot dvorezen meč
Število uporabnikov športnih aplikacij raste
Temeljni namen športnih aplikacij (fitness apps) je beleženje vadbe. Gre torej za neke vrste nadzor športne vadbe, ki je smiseln in v skladu s temeljnimi principi treninga. Priročnost je razlog, da tovrstne aplikacije uporablja že preko 822 milijonov ljudi po celem svetu. Naj zapišem drugače, to je 822.000.000 oseb. Približno za 400 Slovenij ljudi torej beleži svoje športne aktivnosti vsak dan! Ne preseneča, da lahko na svoj telefon naložite že več kot 300.000 različnih aplikacij! Večina rekreativnih kolesarjev uporablja vsaj eno aplikacijo za beleženje svojih treningov.
Z uporabo športnih aplikacij podarite podjetjem osebne podatke
Večina ljudi si danes ne predstavlja treninga brez pametnega telefona v žepu ali tekaški torbici. Svojo vadbo lahko beležimo praktično kadarkoli in kjerkoli. Telefoni se povežejo z drugimi pametnimi senzorji v naši opremi (senzor srčnega utripa, hitrosti, tekaškega koraka, kolesarskega merilca moči…) in beležijo še več podatkov. Aplikacije so danes zgrajene na principih umetne inteligence, zato se skupaj z našim treniranjem učijo. S časom nam nekatere izmed njim dajejo vedno več uporabnih povratnih informacij, navodil, kako vaditi še bolj učinkovito. Spet druge nam dajejo le malo nasvetov, zato pa toliko bolj zbirajo podatke o nas. Takšne aplikacije so ponavadi brezplačne, zanje na nek način plačamo s svojimi osebnimi podatki. Znanih je več sodnih primerov, kjer so uporabniki tožili zaradi nedovoljenega zbiranja osebnih podatkov.
STRAVA povzroča znake, podobne ostalim zasvojenostim
Pretirana uporaba športnih aplikacij kot je STRAVA lahko vodi v odvisnost. V praksi to pomeni, da ob prazni bateriji na mobilnem telefonu ali kolesarskem števcu raje ne boste odšli kolesarit. Iz lastnih opažanj lahko potrdim, da je takšno obnašanje med kolesarji zelo pogosto. Mnogo šal in zabavnih anekdot na ta račun poznamo, a vzrok je precej resen. Namesto, da bi nam aplikacije dale dodatno veselje in zadovoljstvo, so naš ječar! Kolesarjenje naj bi zmanjševalo stres, če vam le deluje STRAVA. Hmmm…
Družbeni ugled na STRAVI kot vir motivacije športnika
Fenomen STRAVE, kot vodilne med športnimi aplikacijami, je v socialni interakciji. Povedano po domače; STRAVA je kot Facebook ali Instagram, namenjen le zagrizenim športnikom in športnicam. Je virtualno okolje, kjer je vsem uporabnikom kristalno jasno, da je treba kolesariti, teči, plavati. STRAVO si naložite, ker se že rekreirate ali pa se nameravate s tem resno začeti ukvarjati! Tukaj torej ni popustov. Večina vaših aktivnosti je vidna vsem vašim sledilcem (to lahko sicer izklopite, predvidevam pa, da je takih malo), ura teče in dnevi minevajo! Kdo bo konec tedna, meseca, leta, zbral več kilometrov in višincev? Kdo bo najbolj vztrajen v vašem krogu STRAVA prijateljev? Kdo bo pobral največj virtualnih pokalov na lokalni klanec, ravninski sprint, celo vratolomni spust?
Vse to je OK! Do trenutka, ko prerase zdrave meje. V primeru vzdržljivostne vadbe, definirajo meje zdravega in normalnega osnovni principi športnega treniranja.
Za ceno družbenega ugleda na STRAVI, boste morda izpeljali trening, ki ga sicer ne bi. 100km kolesa kljub slabemu počutju – opravljeno. 21km teka v snegu in dežju, z zvinom gležnja – premagano. 75km smučanja na Krvavcu v megli – z lahkoto. 6 ur virtualnega kolesarjenja na ZWIFTu– izziv sprejet! Prekolesarjenih 500km med božičem in novim letom – nič lažjega!
Razumete poanto?
Motivacija v športu
Izziv razumevanja motivacije v športu je zelo zapleten. Strokovnjaki s tega področja imajo polne roke dela, ki še zdaleč ni končano. A v osnovi se strinjajo, da ima motivacija dve podzvrsti;
- Notranja motivacija
- Zunanja motivacija
Notranja motivacija izhaja iz iskrenega veselja, ki nam ga neko vedenje ali dogodek povzroči. Primer; da greste ob štirih zjutraj bosi hodit po travi okoli bloka. Tega ne boste nikomur povedali in ob štirih zjutraj vas verjetno sosedje tudi ne bodo videl (še dobro, saj roko na srce – izgleda malo prismuknjeno)i. A vi občutite ob tem početju tako zadovoljstvo, da zberete motivacijo in nekajkrat na mesec zgodaj vstanete. Počutite se super in to sami pri sebi, brez objave na Instagramu ali Stravi.
Zunanja motivacija izhaja iz reakcije okolice na vaše dejanje. Ko pridete v cilj maratona, vam gledalci ploskajo. Če zmagate, dobite na odru nagrado. Konec meseca dobi priden delavec plačo. Žena vas pohvali, da se vam že vidi six-pack ipd… Gre torej za želeni odziv okolja, ki nas motivira za določeno aktivnost. Problem je, če cilj ni dosežen in ostanete brez družbenega aplavza. Tedaj se temelji vaše motivacije močno zatresejo.
Motivacija ni črno-bela. Vedno smo za svoja dejanja notranje in zunanje motivirani hkrati. Težave se pojavijo takrat, ko za naše ukvarjanje s športom v večini poskrbi zunanja motivacija. Aplavz, nagrade, denar, prepoznavnost… Nekaj možnih rezultatov pretežno zunanje motiviranih športnikov; poškodbe in pretreniranost, prekinitev kariere, doping, druge zasvojenosti.
STRAVA z igrifikacijo spreminja biokemijo
Motivacija je torej tisto, kar nam daje gorivo za trening. A po drugi strani telesna aktivnost že sama povzroči spremembe v delovanju naših možganov. Biokemija se z vadbo spremeni, v kri se sproščajo endorfini (rečejo jim tudi hormoni sreče) in s časom, ko nam trening preide v navado, se tudi zaradi tega počutimo bolje in bolj srečni! Posledično je notranja motivacija močnejša in lahko treniramo še več.
Aplikacije izkoriščajo te fiziološke in psihološke principe. STRAVA na primer intenzivno spodbuja začetnike, da se odločijo za katerega od “izzivov” ali “chellengov”, kot je sedaj bolj moderen izraz tudi pri nas. K temu spada seveda en mesec brezplačne naročnine na aplikacijo in roko na srce – večina plačljivih funkcij je namenjena zgolj motiviranju uporabnika. Fitnes industrija se bolj kot katerakoli druga zaveda, da je utrjena navada uporabnika najbolj pomembna. Ko nam nekaj preide v navado, bomo to nadaljevali dolgo časa.
Še enkrat; v osnovi ni s tem nič narobe. Težava nastane, ker je zaradi manipulativnih objav na STRAVi, naša percepcija “normalnega” spremenjena. Kar naenkrat je normalno, da se trenira 12-25 ur tedensko.
Ne, ni normalno, da vsakdo trenira 12 in več ur tedensko! Niti za tako selektivno skupino uporabnikov kot jih imamo na Stravi. 12 ur vadbe tedensko je že resen trenažni proces, ki ga je potrebno primerno nadzirati.
Preberite kakšno knjigo o treningu, če vas to zanima. Ali pa si najdite strokovnjaka. Forum ali Facebook skupina ni strokovni nasvet, da ne bo pomote. Doseganje vedno novih in še bolj drznih STRAVA izzivov ni strokoven nadzor vadbe ampak pehanje za pretreniranostjo in izgorelostjo!
5 znakov da imate STRAVA problem
- Ko se odpravite na trening, vas ob pogledu na prazno baterijo števca “vse mine”.
- Kadar želite vsaj enkrat tedensko izboljšati kakšen STRAVA segment
- Če neuspeli ali skrajšan trening rajši ne objavite na STRAVI
- Na trening se odpravljate kljub slabemu počutju ali bolezni
- Kadar na STRAVI / Facebooku / Instagramu preživite več časa kot na kolesu
Če ste se prepoznali v vsaj dveh primerih, imate STRAVA problem in se nemudoma posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Malo heca, ampak nekaj bo treba spremeniti!
p.s. Tudi, če ne uporabljate STRAVE, lahko imate enake simptome ob uporabi drugi socialnih omrežij.
Osvobodite se STRAVE in začnite kolesariti
Prvi korak je, da se svojega problema začnemo zavedati. Šport, še posebej kolesarstvo, je izjemno lep. Daje nam več kot le kilometre, višince, watte. Je ena od tistih aktivnosti, ki nas lahko izpolnjuje, nam daje mentalno energijo za druge izzive, nas naredi zdrave. Da na kolesu uživamo, ne potrebujemo tehnologije. Potrebujemo lepo cesto ali enoslednico, svež zrak in čisto osnovno opremo. To je dovolj, da doživimo bistvo športne aktivnost!
S športniki večinoma delam na zelo stukturiran, načrtovan način. A vedno, ko zaznam znake “STRAVA problema” je moje navodilo; ugasni števec. Pozabi na vse ostalo in se samo vozi. Nazaj k osnovam, nazaj k naravi. Tehnologija in znanost lahko nekaj časa tudi počakata, saj je bistvo v notranji motivaciji in občutkih. To je predpogoj, da se lahko podamo na pot izboljšanja zmogljivosti ter doseganja zahtevnih ciljev!
Le 1 od 10 rekreativcev, ki jih poznam, trenira premalo. Le 1 od 10 pa morda trenira preudarno!
