Slovenska kolesarska scena je v preteklih dneh doživela nov hladen tuš.
Že precej časa se želim dotakniti teme, ki je na področju športa vedno aktualna in prisotna; mediji o njej radi pišejo, športniki in športni delavci manj. Govorim o uporabi nedovoljenih sredstev in postopkov ter neupoštevanju protidopinških predpisov v širšem smislu. Po domače povedano “o dopingu”. Zadnja afera, ki je v prostoru slovenskega amaterskega kolesarstva odjeknila v preteklih dneh, me je vzpodbudila k tem pisanju. Je opomin, da tovrstne prakse še zdaleč niso redkost in opozorilo za vse, ki se s kolesarstvom (in športom) ukvarjamo profesionalno ali amatersko. Nekaj je potrebno narediti, toda kaj?
Laična javnost tematike večinoma ne pozna, zato pogosto prihaja do neumestnih izjav in primerjav, mešanja pojmov ipd. Mediji to večkrat izrabljajo za senzacionalistično poročanje. Na drugi strani lahko (žal) potrdim, da mnogi športniki – tudi profesionalci, ne poznajo protidopinških pravil dovolj dobro! V dobi informacijske tehnologije, kjer je praktično vse znanje dostopno, mi je slednje sicer nerazumljivo. Opisal bom kaj doping je in kaj to ni. Prav tako boste našli nekaj uporabnih povezav. Niti kritike trenutnega sistema se tokrat ne bom vzdržal.
Kaj je doping?
S tem izrazom označujemo tista dejanja, ki športnikom prinesejo nepošteno prednost pred konkurenco, hkrati pa so opredeljena v antidopinškem kodeksu Svetovne protidopinške agencije (WADA-World Anti-Doping Agency). Potrebno je razumeti, da za kršenje protidopinških predpisov velja;
-uživanje prepovedanih substanc, ki so navedene na aktualni listi prepovedanih sredstev
-izvajanje prepovedanih postopkov, ki so opredeljeni v istem dokumentu
-kršenje ostalih protidopinških določil
Kaj so prepovedane substance?
Gre za prepovedane snovi, ki lahko izboljšajo športnikovo zmogljivost, hkrati pa so zdravju škodljive! Upam, da se strinjamo, da zdravila namenjena bolnim ljudem ali živalim, niso primerna za zdravega, treniranega človeka, kaj šele mladostnika. Dodajmo k temu še vprašljivo kakovost teh snovi, ki zaradi prodaje na črnem trgu ne ustrezajo nobenim standardom. Dodajmo neprimerno uporabo; “predpisovanje” doze po nasvetih iz spletnih forumov, ustnem izročilu ipd. To je lahko recept za katastrofo.
Težava, ki jo vidim praksi, je, da seznam prepovedanih snovi navaja zgolj kemijska imena oz. prepovedane učinkovine. V Sloveniji še vedno nimamo seznama komercialnih produktov, ki vsebujejo prepovedane snovi. Vsi poznamo omenjeno afero “Daleron”, kar je ime za komercialno zdravilo, dostopno brez recepta. To zdravilo vsebuje v času tekmovanja prepovedano snov psevdoefedrin, ki je poživilo. V vsakem primeru je športnikova 100% odgovornost, da pozna in nadzira vnos snovi v svoje telo. Menim pa, da je korektno osveščati športno in laično javnost tudi s seznamom spornih, komercialno dostopnih produktov. Slednje je še posebej pomembno za mlajše športnike in rekreativce. Slovenska protidopinška organizacija (SLOADO) že nekaj let obljublja ta seznam, do danes ga še nisem videl. Afera “Daleron” je že drugo tovrstno “izgovarjanje” v našem prostoru letos.
Prepovedanih snovi je preveč, zato jih ne bom našteval. Najdete jih na listi prepovedanih sredstev.
Kaj so prepovedani postopki?
V dobi informacijske tehnologije se vendar ni težko dokopati do znanja. Ste že obiskali stran SLOADO?
Prepovedano je manipuliranje s sestavo in količino krvi v telesu (krvni doping), prav tako je prepovedano spreminjanje genetskega zapisa oz. uporaba genetsko spremenjenih celic (genski doping). Po novih predpisih je prepovedana kakršnakoli infuzija v večji količinah od 50ml ter času 6 ur. Potrebna je zdravstvena dokumentacija. Prepovedano je kakršnokoli manipuliranje z odvzetimi vzorci urina in krvi!
Kršenje protidopinških določil
Prav tako velja za dopinško kršitev, če športnik zavrne testiranje ali se testiranju namenoma izogne. Profesionalni športniki so redno testirani tudi izven tekmovanj, v času treningov. Zato preko posebnega sistama ADAMS ves čas javljajo svojo lokacijo, kjer so na voljo za nenapovedana testiranja izven tekmovanj. Če športnik ob navedenem času na navedenem kraju ni na voljo za testiranja, to pomeni krištev. Več takih kršitev privede do disciplinskega ukrepa.
Previdnost velja
Protidopinška pravila se nenehno spreminjajo, vsako leto 1. januarja WADA objavi nov dokument, ki velja v tekočem koledarskem letu. Spremembe temeljijo predvsem na novih znanstvenih odkritjih; tako s področja samega delovanja določenih snovi in postopkov, kot tudi diagnostike, torej zaznavanja prepovedanih ravnanj. V letu 2017 je na primer dovoljena inhalacija kisika med tekmovanji – to doslej ni bilo uradno dovoljeno! V opomin tistim, ki ste že posegali po komercialnem “čistem kisiku” v spreju ter graja onim, ki so lahkoverno nasedali agresivni in nestrokovni oglaševalski kampaniji distributerja na našem trgu. Mimogrede – postopek je tudi popolnoma neuporaben za dvig zmogljivosti, zato verjetno odločitev, da ga uradno dovolijo… Previdnost tudi pri različnih “inovacijah”. Če gre za neetične prakse, ki so v navzkrižju z načeli čistega športa, gre prav tako za kršenje protidopinških pravil.
Kaj ni doping
Pogosta zmota je enačenje prehranski dopolnil in dodatkov z dopingom. Športni napitki, geli, beljakovinski (proteinski) šejki ipd. niso doping. So elementi športne prehrane, a pod pogojem, da ne vsebujejo nečistoč in sledov prepovedanih snovi. Kvaliteta prehranskih dopolnil in dodatkov je večkrat sporna, zato ne gre zaupati kateremkoli trgovcu s športno prehrano. Športnik naj bi užival le tiste dodatke, ki ustrezajo mednarodnim standardom čistosti ter so podvrženi rednemu, neodvisnemu testiranju. Enako velja za mikrohranila; vitamine, minerale.
V zadnjem času je medijsko pozornost pritegnila uporaba in zloraba terapevtskih izjem (TUE). Med najbolj izpostavljenimi kolesarskimi ekipami je britanski Sky ter kolesarja Wiggins in Froome. Gre za primere, ko športniki uporabljajo sicer prepovedane substance, a jim to omogoča sistem terapevtske izjeme – zdravnik zdravilo predpiše in pravočasno prijavi nadzornikom. Upravičeno lahko dvomimo v integriteto postopka dodeljevanja terapevtskih izjem. Vse kaže, da bo tudi na tem področju prišlo do sprememb protidopinškega kodeksa in bo športnikom v primeru bolezni prepovedano nastopati. Slednje je tudi najbolj racionalna poteza, če nam je za zdravje športnikov sploh mar!
Kaj lahko stori (amaterski) športnik
Vsakdo, ki se s športom ukvarja na tekmovalni ravni (amaterski ali vrhunski), mora natančno poznati protidopinški kodeks. V slovenskem jeziku je dostopen na spletni strani SLOADO. Udeležite se lahko različnih dogodkov, ki jih organizacija izvaja po Sloveniji in tam pridobite dodatno znanje. Nenazadnje se lahko obrnete na trenerje, selektorje, funkcionarje, ki profesionalno delujejo v športu. Od njih morate dobiti strokovne in ažurne odgovore na vaša vprašanja, sicer so dolžni odstopiti s svoje pozicije zaradi nestrokovnosti.
Če dvomite v ravnanja drugih športnikov, trenerjev ipd., lahko po novem svoja opažanja prijavite preko sistema Žvižgavka Olimpijskega komiteja Slovenije. Namenjen je anonimni prijavi dopinških kršitev – zagotovo pomemben korak naprej k večji transparentnosti športa. Na spletni strani WADE dostopno tudi brezplačno izobraževanje na temo antidopinga. V njem se postavite v vlogo športnika, se udeležite doping kontrole ter pridobite informacije o celotnem postopku. Priporočam!
Kaj lahko glede dopinga storimo trenerji in ostali športni delavci
Marsikdaj vse ne gre v pravo smer. Tudi na področju antidopinga oz. boja proti dopingu!
Poleg strokovne podkovanosti je nujno slediti letnim dopolnitvam in morebitnim izrednim spremembam protidopinške zakonodaje. Poznati je potrebno nevarnosti in znake tega, da varovanec skrivaj uživa prepovedana sredstva. Predvsem pa je potrebno zavzeti stališče proti tovrstnim zlorabam ter ga trdno zagovarjati pred športniki in javnostjo. Občutek imam, da je na tem področju še največ “stiskanja fige v žepu” in na prste ene roke lahko preštejem tiste slovenske trenerje, ki so se glede tega javno opredelili.
Naslednji korak je aktivno izobraževanje in prevencija pred zlorabami pri naših varovancih. Lažje reči, kot narediti! Zagotovo pa ignoranca, črni humor in brezbrižen odnos športnih delavcev do zlorab dopinga, najbolj prispevajo k trenutnemu stanju v športu. Najlažje je reči: “Svojega otroka ne bi nikoli vključil v vrhunski šport!”. Ali res ne znamo bolje?
Sam se zadeve dotaknem že v uvodnem razgovoru s športnikom. Stvari na tem področju ne morejo in ne smejo biti prepuščene naključju. Tudi podpis izjave o “čistem športu” s strani športnika in trenerja je stalnica, čeprav se večina dandanes požvižga na vsak papir, ki ni overjen pri notarju. Pa vendarle – sodelovanje mora temeljiti na zaupanju ter načelih čistega športa brez dopinga.
Kaj lahko naredijo športne organizacije
Predvsem in v en glas je potrebno ta dejanja obsoditi. Potem je potrebno ponuditi alternative. V primeru aktualne kršitve amaterskega kolesarja, se ni glede dogodka opredelil niti njegov kolesarski klub, niti kolesarska zveza, niti olimpijski komite. Izjavo za javnost so bili sposobni v treh tednih sestaviti zgolj na SLOADO pa še to verjetno zato, ker jo po pravilih morajo. Žalostno!
Vse to lahko naredimo. Ali pa tudi ne. Odgovorni – zganite se!
