V poplavi cenovno dostopnejših kolesarskih merilcev moči (angl. powermeter), je vse bolj pogosto vprašanje: “Ali jaz to res potrebujem?” Kolesar lahko investira med 500 in več tisoč evri v senzor, ki med poganjanjem pedal pač kaže moč. Vse večkrat slišimo, koliko “wattov” je kateri kolesar “obrnil” na kakšni dirki (watt je enota za moč, torej koliko energije porabimo na časovno enoto). Vse skupaj ima konkreten trendovski pridih.
Je vse skupaj zgolj trgovski trik, modna muha, maček v žaklju?
Vprašajmo najprej zdravo pamet, zakaj, čemu, kaj bom imel jaz od tega? Odgovor je seveda odvisno. Odvisno predvsem od tega ali se ga želite naučiti uporabljati. Ključ je torej znanje in ne kateri model powermetra boste izbrali. Prebrati bo treba kaj več kot zgolj navodila za uporabo!
Vprašajmo znanstvenike, kaj menijo o uporabnosti. Raziskovalci so že pred časom primerjali, ali je bolj učinkovit trening s powermetrom ali merilcem frekvence srca (pulzmetrom) (Robinson et al., 2011). Naj povzamem kaj so v študiji ugotovili. Dve skupini kolesarjev sta izvajali intervalni trening. Ena skupina je intenzivnost kontrolirala z uporabo merilcev moči, druga zgolj z merilci frekvence srca. In kakšni so bili rezultati po petih tednih treninga? 1.) Oboji so napredovali v zmogljivosti. 2.) Trening z uporabo merilcev moči ni prinesel večjega napredka kot trening s pomočjo pulzmetrov.
Zakaj torej sploh imeti merilec moči?
Preidimo k bistvu; merilec moči je zelo zanimiva naprava, a sama po sebi vas ne bo naredila boljše. Žal, četudi vam trgovci to morda posredno ali neposredno obljubljajo. Če veste, kaj na kolesu početi, bo v veliki večini zadostoval samo merilec frekvence srca. Vedeti pa je potrebno naslednje; frekvenca srca nam posredno pove, kak fiziološki napor premagujemo. Moč kolesarjenja nam na drugi strani pove, kakšna je groba, fizikalna realnost našega truda.
Velika prednost (ali slabost, če se ne želite učiti) merilcev moči je v obilici podatkov, ki jih dobite na vsakem treningu. Nepristransko lahko določite, koliko ste napredovali z vadbo. Določite lahko svoje šibke točke in prednosti. Z nekaj truda lahko že vnaprej izračunate kakšen bo vaš čas vzpona ali kronometra in ali boste letos končno premagali šefa ali ne. Seveda bo le uporaba skupaj z merilcem frekvence srca dala smiselne podatke, ki jih boste lahko uporabili pri načrtovanju treninga, spremljanju napredka v zmogljivosti, spremljanju utrujenosti…
Če imate ob prebiranju tega sestavka več vprašanj kot odgovorov, ste na pravi poti! Zadeve se lahko lotite s pomočjo kolegov, knjig, spletnih forumov (odsvetujem), morda si najdete celo pomoč strokovnjaka. Marsikatero izmed omenjenih tem bomo s časom obdelali tudi na teh straneh.
Sedaj pa z veseljem pričakujem vaše komentarje na temo merilci moči – powermetri!
Pingback: Vzpon na Mangart - analiza podatkov merilca moči | Aleksej Dolinšek