Kako zmagati Franjo? Analiza nastopa Mateja Kravosa na Maratonu Franja 2017 3

Maraton Franja je tudi letos postregel z dobršno mero kolesarske akcije in poskrbel, da bo med navdušenci še lep čas vršalo. Razplet 156km maratona je krojil Matej Kravos, odličen amaterski kolesar, ki je s samostojnim pobegom s Kladij uspel ugnati konkurente ter samostojno pripeljati v cilj. Matej je podatke z dirke javno delil (na svojem FB profilu) in nam omogočil zanimiv vpogled v svoj nastop, ki daje kar nekaj idej kako trenirati oz. kaj je potrebno s treningom doseči za konkurenčnost na Franji. Pa poglejmo, kaj vse potrebujete za zmago na najprestižnejši amaterski dirki pri nas! 

Matej Kravos in Laura Šimenc; absolutna zmagovalca letošnjega Maratona Franja. vir: www.franja.org

Podatke je potrebno postaviti v ustrezen kontekst – vedeti je potrebno, kako je bila dirka organizirana in kakšen je bil razplet dogajanja. Start Maratona Franja je bil letos neposredno v BTCju in ne šele na Brezovici kot v preteklih letih. Tudi starostne kategorije niso štartale ločeno; tekmovalci so bili v bokse razvrščeni po organizatorjevem ključu. Taktični potek dirke je po podatkih iz medijev šel nekako takole; na Brezovici se je oblikovala ubežna skupina kolesarjev (7), ki so v vedno manjšem številu vztrajali do Kladij. Na spustu s Kladij je Matej ujel tiste (2?), ki so mu na vzponu ušli in potem sam nadaljeval pobeg vse do cilja. Zasledovalna skupina cca 25 kolesarjev naj bi imela cca 4-5 minut zaostanka na Kladjah in tega zaostanka v 1.5h dirkanja ni bila sposobna nadoknaditi (?).

Pogled na statistiko celotne dirke razkriva skupen čas 3:46.55 (Matej postankov ni imel), povprečno hitrost 40,9km/h in normalizirano moč 350W (Normalizirana moč se razlikuje od povprečne, ter bolje opisuje resnično intenzivnost dirkanja. Če je na dirki npr. veliko šprintov, je normalizirana moč bistveno višja od povprečne). Povprečna kadenca na celotni trasi je bila 90 obratov na minuto, podatkov o frekvenci srca pa zapis ne vsebuje; bodisi Matej ne uporablja senzorja za frekvenco srca (kar je škoda, saj gre za pomemben podatek), bodisi podatkov ni želel deliti z nami (Matej je po objavi sporočil, da pasu za meritev frekvence srca ne uporablja op.a.)

Iz povprečne in relativne moči (332W oz. 4.15 W/kg) lahko izračunamo Matejevo telesno masi, ki je glede na podatke 80kg. Pri telesni višini okoli 1,79m (BMI 24,7) ima športnik pretežno mezomorfen telesni tip postave; značilen je po večjem deležu mišične in kostne mase. To je nekoliko nenavadno, saj so cestni kolesarji večinoma ektomorfi (izjemno suhi, z manj mišične in kostne mase). Večja mišična masa v kombinaciji z odlično aerobno sposobnostjo pa lahko predstavlja na trasi Franje konkurenčno prednost; relativno kratki vzponi in veliko vožnje po ravnini v 2.polovici dirke, z možnim nasprotnim vetrom, zahtevajo veliko absolutno moč kolesarjenja. “Suhec” je na tej trasi v relativno slabšem položaju, edino, če je aerobno zares izjemno sposoben. Pomembnejša je namreč absolutna moč kolesarjenja (v W) in ne relativna moč (W/kg), ki je odločilna na daljših vzponih.

Je res vsa umetnost v “wattih” in treningu s kolesarskim merilcem moči? Ni. Je pa merilec moči (powermeter) odlično orodje s katerim lažje razumemo tekmovalne zahteve ter na podlagi tega usmerjamo trening. Danes predstavlja tudi osnovno orodje za testiranje kolesarjeve zmogljivosti na terenu.

In sedaj k ključnim delom dirke ter kondicijskim zahtevam;

1.) Oblikovanje ubežne skupine

Okoli 13. kilometra dirka (na Brezovici) je uspel pobeg manjše skupine kolesarjev. Približno 3 minute je trajala akcija, ki je skupinico dobro odcepila od glavnine. V teh treh minutah je Matej v sprintu razvil 1.325W in normalizirano moč 448W. Skupina je vozila s hitrostjo 51.8km/h in največjo hitrostjo 58.9 km/h. Največja moč za 3-5 minut dobro korelira z maksimalno aerobno zmogljivostjo. Približni izračun lahko da okvirno vrednost Matejevega VO2max (največja poraba kisika, ki je en odločilnih dejavnikov pri vzdržljivosti), okoli 5.4-5.8 L/min oz. pri 70-75 ml/kg/min. To je tudi meja, pri kateri se začne profesionalno kolesarstvo, najboljši profesionalci namreč dosegajo vrednosti preko 85 ml/kg/min.

2.) Beg skupine do prvega vzpona – Vrhniški klanec

Skupina je naslednjih 9 minut do vznožja Vrhniškega klanca vozila složno; kolesarji so se izmenjevali v vodstvu ter pri visoki povprečni hitrosti 50.4km/h zmanjšali posameznikov napor. Matej je v tem delu skoraj “počival” v primerjavi s prvo točko in vozil s povprečno močjo 337W. Slednje mu predstavlja napor v območju III (tempo).

3.) Vrhniški klanec

Vrhniški klanec dolžine 4.3km in naklona 3.7% je skupina premagala v 9 minutah. Povprečna hitrost 29.1km/h vam da občutek, kaj pomeni ta intenzivnost. Matej je ta klanec prevozil v območju IV – na anaerobnem pragu ter dosegel povprečno moč 403W oz . 5W/kg. Za primerjavo; profesionalci bi tako kratek klanec lahko prevozili z močjo krepko čez 6 W/kg.

Se vam zdi, da bi bili sposobni slediti Mateju do vrha Vrhniškega klanca, če bi le startali dovolj spredaj? Prihodnjič si pogledamo, kakšne zahteve predstavlja osrednji del maratona Franja; pot do Godoviča, spust v Idrijo ter najdaljši vzpon na trasi – Kladje. Morda boste spremenili svoje mnenje ali pa dobili še več poguma, da prihodnje leto zopet poskusite! Mateju Kravosu čestitke za uspeh in zahvala za deljenje teh podatkov!