Na internetu imamo na voljo toliko informacij, nasvetov, programov treninga. Vsak dan nam športniki in trenerji preko socialnih omrežij servirajo podatke o vadbi. Potem imamo še celo množico študij, ki so razskovale to in ono metodo treninga. Preveč, da bi vsemu sledili, prebrali in razumeli? Tudi zame, pa se s tem preživljam.
Raziskava traja nekaj tednov, športnik trenira leta in leta
Zanimivo razmišljanje priznanega trenerja in raziskovalca Alena Couzensa, ki me je napeljalo k pisanju tega članka. Kaj pravzaprav povedo različne študije metod in programov treninga? Po vsej verjetnosti le delček resnice oziroma jih lahko pri lastnem treningu le pogojno uporabimo. Individualnost je res že zlajnana beseda ampak v praksi nas običajno močno udari v glavo. Za nekoga je lahko znanstveno potrjena metoda treninga zelo učinkovita, za drugega pa neuporabna. Kaj izbrati?
Umetniki, oboroženi z vsemi informacijami sveta
Kljub vsemu znanju na svetu, še vedno govorimo o umetnosti treniranja. Proces treninga, ki je zgolj zananstveno in tehnično podprt, v praksi ne deluje. Umetna inteligenca, ki je sposobna razumeti velike količine podatkov, neizpodbitno napreduje. Napovedi, da bomo že jutri imeli aplikacijo, ki nas bo razumela ter nam pravilno svetovala pri treningu, je veliko. Sam verjamem, da bodo računalniki vedno večji pomočniki in svetovalci pri treningu. Do dne, ko bodo popolnoma zamenjali trenerja, pa bo še preteklo nekaj časa.
Zakaj sploh trenirati kolesarstvo, če hodiš v službo?
Tema, ki jo zelo pogosto zasledim in kot trener “dobim pod nos”. Vsekakor vprašanje na mestu ter primeren trenutek za razmislek o laičnem oziroma nešportnem pogledu na trening in šport:
S kolesarjenjem se preživlja–>> mora trenirati, saj itak “ne počne nič drugega”
Hodi v službo –>> kolo je izguba časa in denarja, lahko bi tudi kaj delal popoldan…
Rekel bi, da je to nekako tipično slovensko razmišljanje, ki temelji na kvazi vrednotah naše družbe: delo, poštenost, enakost.
Poglejmo še z drugega zornega kota!
Človek pri 35, 40, 50 letih izgori, se invalidsko upokoji, ima povečano telesno težo, kronične bolezni, na splošno nizko kvaliteto življenja. Obeta se mu, da bo izgubil samostojnost in čakal na prosto mesto za dom starejših. Vemo, da je odlična telesna pripravljenost odločilna preventiva pred kroničnimi boleznimi. Tudi demenco! Kaj si boste izbrali sedaj, ko še lahko izbirate?
Dolgoročni razvoj športnika, šport za celo življenje
Ideja o tem, da se vrhunski športnik gradi skozi daljše obdobje in doseže vrhunskost po približno 10 letih treninga, je poznana. Vedno bolj se uveljavlja ideja o celoživljenjskem ukvarjanju s športom. Če ima nekdo znanje, veščine in sposobnosti, lahko do pozne starosti ostane športno aktiven!
To pa še ni vse. Starostniki, ki so v življenju tudi po 50 let in več redno trenirali, so ohranili vse bistvene prilagoditve na vadbo! Primerjamo jih lahko z osebami, ki so mnogo mlajše…
Sedaj vem, da nič ne vem!
Rek, ki je še kako resničen. Naj ne bo demotivacija ampak motivacija, da se izobražujemo o stvareh, ki nas zanimajo. Radi vozite kolo? Odlično! Vozite ga še več. Utegne se zgoditi, da vas ta navada obvaruje pred boleznijo in prezgodnjim staranjem. Kje je prava mera pri treningu, glede na vaše dolgoročne cilje? Lahko študirate literaturo, lahko najamete svetovalca, trenerja, lahko se vključite v kolesarsko društvo… Karkoli že naredite, ne ustavljajte se in ostanite aktivni!
