Je že tako, da živimo v informacijski dobi. Šport ni prav nobena izjema in domala vsakdo ima s seboj na treningu vsaj 1 super računalnik. Glede na število računskih operacij, ki jih je sposoben povprečen “pametni” telefon v sekundi, je to še pred leti nepredstavljiva zmogljivost…
vir:www.bikeradar.com
Športniki in trenerji smo kar naenkrat postavljeni pred ogromno količino podatkov, ki jih beležijo naši telefoni, ure, števci, številni senzorji vgrajeni v kolesarske obroče, gonilke, čevlje… Zelo lahko se zgodi, da nas velika količina novih podatkov enostavno “zasuje”. Opažam namreč, da mnogi uporabniki tovrstnih naprav, sploh ne poskušajo pregledati in razumeti podatkov, ki jih tehnologija beleži med vadbo. Najpogostejši izgovor je, da nimajo časa oz. se jim ne da ukvarjati s tem.
Menim, da je to velika škoda. Če smo v opremo že investirali več 100 ali celo 1000€, jo je smiselno tudi uporabljati. Ni tako težko, kot se zdi na prvi pogled – najpomembneje pa je, da se stvari lotimo na pravi način.
Zapomnite si: vsak podatek še ni informacija!
Primer: V času 1:33:20 je bil vaš srčni utrip 130 u./min. To je podatek – pove nam zelo malo. Če množico tovrstnih podatkov narišemo v grafikonu, vidimo nekaj takega:
Naš “podatek” je viden v belem oblačku. Celoten grafikon (množica podatkov) pa nam da številne informacije: kolesar je izvajal ponovitev v vzpon, ki je trajala 10 minut. Očitno se je trudil držati enakomerno moč okoli 300W oz 5W/kg, pri tem mu je frekvenca srca hitro narasla na okoli 175 u./min in se med ponovitvijo ni bistveno spreminjala (to lahko kaže na dobro treniranost). Prvo polovico vzpona je kolesar vozil z nekoliko višjo kadenco okoli 90 obr./min, v drugi polovici je kadenco zmanjšal – vozil je z večjim navorom. Če bo kolesar takšen trening ponovil čez nekaj časa, bo videl, ali je z vadbo napredoval – morda se bo znižala frekvenca srca, morda bo vozil hitreje, morda bo moč višja ob nespremenjeni frekvenci srca ipd.
Podatke je potrebno gledati!
Program za analizo treninga je torej osnova, da se spopademo z okoli 50.000 podatkovnimi točkami, ki jih vaš števec zajame med 2 urnim treningom. Ti programi znajo podatke predstaviti grafično in izvajati enostavne računske operacije (npr. povprečenje oz. aritmetična sredina), da uporabnik (športnik, trener, terapevt,…) dobi uporabne informacije o treningu. Podatke lahko začnemo gledati – nato pa jih s časom in izkušnjami tudi vse bolj razumemo! Na mestu je torej “enačba” poznana informatikom; informacija=predznanje+podatek
