Pogosto je, da športniki vsakodnevno merijo frekvenco srca v mirovanju. Običajno to poteka zjutraj, še pred vstajanjem iz postelje, ko smo umirjeni in nam je udobno. Zakaj je koristno meriti jutranji »pulz«?
Poglejmo si primer:
Športniku, ki ima jutranjo frekvenco srca v mirovanju okoli 49 u./min, se frekvenca nenadoma poviša za 5-10 utripov. Po nekaj dneh se vrednosti vrnejo v začetno stanje. Takšna nenadna sprememba nam pove, da se v telesu očitno odvijajo neki fiziološki procesi, ki zahtevajo več energije (kisika). Načeloma gre za pospešene procese obnove, ki so lahko posledica večje vadbene obremenitve (nov tip treninga ali daljši in intenzivnejši trening), okoljskih vplivov (nadmorska višina, visoka vlaga/temperatura) ali bolezenskih stanj (vnetja, prehladi,…).
Če redno spremljamo naš utrip v mirovanju in hkrati beležimo še telesno težo, počutje, kvaliteto in trajanje spanca ter dnevnik vadbe, je to zelo pomemben korak k boljšemu načrtovanju našega treninga. Program treninga je namreč potrebno ustrezno prilagajati odzivom telesa.
Zanimivo je spremljati jutranjo frekvenco srca skozi daljše obdobje. Opazili boste, da je ob učinkovitem vzdržljivostnem treningu trend negativen – s časom bo vaša frekvenca srca v mirovanju nižja. Pomembno pri meritvah jutranjega pulza je predvsem to, da jih izvajamo na enak način! Če boste enkrat merili v postelji, spet drugič šele 2 uri po zajtrku, rezultatov ne bo mogoče primerjati.
In še pojasnilo k zgornjemu grafikonu; športnik je za 7 dni odšel na višinske priprave, kjer je takojšen fiziološki odziv telesa izražen s povišano frekvenco srca in ventilacijo (hitrejšim dihanjem).
