Kronometer Franja – nasveti za boljši rezultat


Tekmovanje v individualni vožnji na čas oz. kronometru velja v kolesarskem svetu za “dirko resnice”. Ker vožnja v zavetrju ni dovoljena, se kolesar sam bori s cesto, vremenskimi pogoji in predvsem časom. Najhitrejši izmed vseh zmaga.

Kronometer Franja v razdalji 18,6km (rekreativci) uvrščamo med srednje dolge, tehnično manj zahtevne kronometre. Profil trase je ravninski, zato so v prednosti kolesarji s sposobnostjo razvijanja velike absolutne moči (visoki wati, visok absoluten VO2max in anaerobni prag). Na rezultat pri takem kronometru bistveno vpliva tudi oprema, saj so hitrosti visoke in je aerodinamika zelo pomemben faktor. Skoraj vedno se tekmovalci na progi soočijo z nasprotnim vetrom in sicer med povratkom iz Dola proti Ljubljani –takšna napoved velja tudi za jutri!

Vir: http://htrc.co.uk

Vir: http://htrc.co.uk

Kako v teh pogojih odpeljati svojo najboljšo vožnjo na čas? Naj navedem nekaj znanstveno potrjenih smernic:

  • prejšnje izkušnje na kronometru bolj pomembne kot kolesarski računalnik; raziskovalci so ugotovili, da natančni podatki o moči, hitrosti, frekvenci srca…niso odločilni za dober rezultat. Izkušenejši rekreativni kolesarji se lahko zanašajo na lasten občutek in dosežejo podoben rezultat.
  • v veter kolesarite intenzivneje; kolesarji, ki uporabljajo merilec moči, lahko pri tipu kronometra kot je Franja uporabijo naslednjo taktiko – na delu proge z vetrom v hrbet kolesarijo s 5% nižjo močjo, v nasprotni veter pa s 5% višjo močjo od povprečne. Če poznate svoj profil maksimalne moči, ne bo težko izbrati primerne povprečne moči za kronometer v tej dolžini in trajanju.
  • ohladite se; kolesarji, ki so pred 40min kronometrom spodnji del telesa potopili v hladno vodo za 20 minut, so izboljšali povprečno moč na kronometru za 20W! Sicer dvomim, da boste jutri v BTC City prinesli velik čeber hladne vode in v njem stali 20 minut. Vsekakor pa je pomembno, da se med ogrevanjem na trenažerju ne pregrejete. Ogreti je potrebno mišice, jedro telesa pa naj ostane čim bolj hladno.
  • hrane in pijače na kolesu ne potrebujete; znanstveniki so proučevali vpliv pitja energijskih pijač med kronometrom v razdalji 16km. Prav nobene razlike ni bilo v rezultatu, če so kolesarji pili energijske pijače ali zgolj vodo. Sicer večina kolesarjev na kronometer vzame plastenko s pijačo, iz katere naredi nekaj požirkov pred obratom v Dolu. Ob primerni hidraciji v preteklih dneh boste povesem brez težav kolesarili tudi brez napitkov med kronometrom.
  • na cilju ne pozabite na “regeneracijo”; kombinacija ogljikovih hidratov in beljakovin po kronometru lahko izboljša hitrost regeneracije mišic. Primeren je napitek, ki vsebuje pravo razmerje obojih (3:1 ali 4:1 za OH). Raziskovalci so pokazali, da ima podobne, včasih pa tudi boljše učinke posneto čokoladno mleko! Tisti, ki se v nedeljo podajate tudi na maraton, vsekakor posvetite pozornost tudi čim prejšnjemu nadomeščanju tekočine in energije po prihodu v cilj kronometra. V nedeljo bo vroče!

Pa srečno!

 

Viri:

Atkinson, G., & Brunskill, A. (2000). Pacing strategies during a cycling time trial with simulated headwinds and tailwinds. Ergonomics, 43(10), 1449–1460. doi:10.1080/001401300750003899
Duffield, R., Green, R., Castle, P., & Maxwell, N. (2010). Precooling Can Prevent the Reduction of Self-Paced Exercise Intensity in the Heat: Medicine & Science in Sports & Exercise, 42(3), 577–584.
Jeukendrup, A. E., Hopkins, S., Aragón-Vargas, L. F., & Hulston, C. (2008). No effect of carbohydrate feeding on 16 km cycling time trial performance. European Journal of Applied Physiology, 104(5), 831–837.
Micklewright, D., Papadopoulou, E., Swart, J., & Noakes, T. (2010). Previous experience influences pacing during 20 km time trial cycling. British Journal of Sports Medicine, 44(13), 952–960.
Lunn, W. R., Pasiakos, S. M., Colletto, M. R., Karfonta, K. E., Carbone, J. W., Anderson, J. M., & Rodriguez, N. R. (2012). Chocolate Milk and Endurance Exercise Recovery: Protein Balance, Glycogen, and Performance. Medicine & Science in Sports & Exercise, 44(4), 682–691.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

9 + 14 =